Opis vsebine:Rezman je uveljavljeno pisateljsko in dramsko pero, ki v novem romanu s preventivno čelado šeta po svojem koščku rudarske Šentflorjantnice in opazuje. Je vsevedni pripovedovalec? Je vsa usoda njegovih odbitih slehernikov v njegovih rokah? Težko rečemo. Že na samem začetku nam ponudi zelo nekonvencionalen opis enega od akterjev.
Njegovi socialistični ljudje pa so odbiti zgolj navzven, v resnici so zelo predeterminirani s svojim poreklom in precej nemočni pred razvojem dogodkov, ki jih vleče vase, ne da bi ga oni uspeli krojiti. Saj ni, da se ne bi trudili, svoja sleherniška življenja pestrijo z gledališkimi igrami in to ne ravno čisto lahkimi in enostavnimi.
Vendar se, taki kot so, lomijo po vsej dolžini. Nikoli se jim nič ne dogaja, pa vendar se jim tisto malo, kar se jim zgodi, zgodi precej. In tako so povsem navadni ljudje kaj hitro samomorilci, pijanci, strahopetci, prešuštniki in psihopati. Pod malce manj spretnim peresom bi dobili še en »brezizhodnostni« roman s kupčkom malih ljudi, luzerjev, ki se nekaj grejo, pa temu niso dorasli.
Rezman pa jih oplemeniti s svojstvenim slogom in humorjem, ki skače izza vogla na nepripravljenega bralca (kar je dobro!), in se razen v intertekstualnosti situacij in imen izdatno kaže tudi v dialogih; to pa v sodobnih slovenskih romanih ni ravno navada. Namreč dialoška prepričljivost. (Matej Krajnc) O AVTORJUPeter Rezman (1956) je pesnik, pisatelj in dramatik. Živi in ustvarja v Šaleški dolini.
Leta 1985 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko Pesmi iz premoga in zbirko kratke proze Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman.
Leta je 1988 pod okriljem Kina 16 Velenje in TDF 88 Celje, pripravil scenarij in asistiral pri režiji kratkega (video) filma Obisk. (Režija Tugo Štiglic.)
Leta 1991 mu je Kulturna skupnost Velenje izdala pesniško mapo Črno in črno, rdeče in rdeče, zeleno in zeleno, skupaj s slikarjem Andrejem Krevzlom.
V gl. sezoni 1993/94 je AG Velenje uprizorilo njegov odrski tekst Ogledalce.
Velenjska založba Pozoj mu je leta 1998 izdala zbirko pesniško zbirko Družmirje.
Druge vidnejše objave njegove poezije, proze in dveh odrskih besedil (Ogledalce in Hiša) so v Mentorju, nekdanjem Obzorniku Prešernove družbe, v Sodobnosti in Dialogih ter drugem »regionalnem« revijalnem tisku.
Aprila 2005 je bil z zgodbo Osemsto šestnajst »nominiran« med deset »najboljših«, na natečaju za najboljšo kratko zgodbo, ki sta ga razpisala revija Sodobnost in Društvo slovenskih pisateljev.
Pomladi 2006 mu Radio Slovenija na natečaju odkupi črtico Skok čez kožo.
Sodeluje v projektu PreGlej gledališča Glej, kjer sta bili izvedeni dve bralni uprizoritvi drame Hiša (Glej, februar 2006 in Borštnikov srečanje, oktober 2006), v paketu 12-tih mini-dram pa besedilo Preživetje. Udeležil se je tudi nekaterih drugih projektov v okviru PreGleja (Devet lahkih komadov, Miniaturke/monolog 2008 ...)
Od leta 2004 dalje se celovečernimi odrskimi teksti redno udeležuje natečaja »za Grumovo nagrado« v Kranju.
Po zgodba Osemsto šestnajst je napisal še šest zgodb, ki se tematsko navezujejo na rudnik in rudarstvo ter rudarsko okolje, te pa je založba Litera izdala v zbirki Piramida pod naslovom Skok iz kože. Ta knjiga je leta 2009 nominirana za nagrado Dnevnikov Fabula, torej med štiri najboljše zbirke kratke proze v obdobju dveh let. Vsa dela avtorja.
Ključne besede:Peter Rezman, leposlovje, romani, družbeno kritični, socialistični, bloki, priseljenci, rudarji, rudarsko okoljeMnenja (Število komentarjev: 0) Napišite mnenje
Prijavite se in vpišite svoj komentar.
Izdelek še nima mnenj. Napišite prvo mnenje.
Oglejte si tudi:Knjige » Književnost * leposlovje » Poezija » Sodobna poezija
Feniks - Grenko sladka mikropoezija
Pesniška zbirka > 54 misterijev vesolja, zakodiranih v mikropoezijo Knjige » Zgodovina, družba, filozofija » Zgodovina » Zgodovinski pregledi
Novemu mestu pravimo metropola Dolenjske
Zbirka sedmih zgodb, pod skupnim naslovom Skok iz kože, v sedmih različnih usodah sedmih neimenovanih knapov, razkriva na kakšen način/kako vsakdo od njih zapusti jamo/rudnik. Knjige » Književnost * leposlovje » Romani » Zgodovinski romani
Iz trilogije Zmajeva kri veje zgodovinski spomin na prvi zagorsko-zasavsko-slovenski energetski izvir, ki je sprožil prometno in industrijsko revolucijo na Slovenskem v 18. stoletju. Knjige » Književnost * leposlovje » Romani » Zgodovinski romani
V drugem delu trilogije je v ospredju Anuška, tiha in pogumna, s prirojeno omiko obdarjena knapovska žena in mati, ki z možem Jakom nadaljuje rod knapov, katerega začetnik je Mohor, naslovna oseba prve knjige. |