Opis vsebine:

»Želiva si nemogoče (v Sloveniji): jasno spodnjo mejo sprejemljivega v znanosti in aktiviranje epistemičnega praga disciplin družbenih znanosti in humanistike, da ne bi bile poligon za ideološko gimnastiko ’elit‘ in njihovih klientel,« avtorja.

Delo Misliti družbo, ki (se) sama ne misli avtorjev Taje Kramberger in Draga B. Rotarja vsebuje tako objavljena kot neobjavljena besedila, ki sta jih napisala v daljšem časovnem obdobju in ob različnih priložnostih, pri čemer jih druži izvirni humanistični epistemološki pristop k problemom našega družbenega okolja.

S pretanjenim teoretskim konceptualnim aparatom, oprtim pred-vsem na sodobno francosko sociološko in antropološko misel, vzameta pod drobnogled razmerje med memorijo in zgodovinopisjem, ki ju vodi tudi v poglavju v katerem opravita obsežno študijo krajev memorije slovenskih borcev v španski državljanski vojni.

Poleg tega posvetita posebno pozornost razmerju med angažirano, avtonomno družbeno vednostjo, ki reflektira svoje predpostavke, in postmodernističnim relativizmom ter globalno neoliberalno vulgato. Hkrati osvetlita tudi razliko med emancipatorno večkulturnostjo in izključujočim, identitetnim multikulturalizmom v zgodovini kot tudi v naši konkretni vsakdanjosti.

Vse te raziskave zaključuje analiza Foucaultovega razumevanja specifičnega intelektualca, ki v nasprotju z univerzalnim posega s svojim znanjem v točno določene družbeno pogojene probleme, s čimer poskuša neposredno udejanjiti svojo teorijo v praksi in s tem spremeniti svet.  

Delo je kljub obsežnim strokovnim referencam napisano v jasnem jeziku in je namenjeno družboslovnemu in humanisti-čnemu strokovnemu občinstvu kot tudi širšemu krogu bralk ter bralcev, ki jih zanimajo epistemološke, zgodovinske in antropološke raziskave našega kulturnega prostora. Knjigo zaokrožuje zelo obsežen seznam literature in pojmovno ter imensko kazalo.

Taja Kramberger je doktorirala iz zgodovine in zgodovinske antropologije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na primorskem. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z zgodovinsko-antropološkimi raziskavami obdobja med 18. in 20. stoletjem.

Je pesnica, prevajalka, urednica in avtorica številnih strokovnih člankov ter znanstvene monografije Historiografske divergence: razsvetljenska in historistična paradigma.

Drago B. Rotar je doktoriral iz sociologije in predava zgodovinsko antropologijo na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zgodovinsko-antropološkimi raziskavami predmarčnega obdobja.

Poleg številnih strokovnih člankov in prevodov je izdal tudi večje število znanstvenih monografij, kot so Odbiranje iz preteklosti, Marginalije k razpravi o razmerju med zgodovinopisjem in etnologijo, Risarji: učenjaki, Pigmalionova pregreha itn.