Opis vsebine:

"Pričujoči izbor kratkih zgodb v knjigi s pomenljivim naslovom Strah, da bi se ustavil čas, je avtor podnaslovil časopisnice.

Ta izvirna žanrska oznaka jim nadvse pristoji, saj je dejstvo, da je Lainščku v minulih nekaj letih na straneh časopisa Nedelo uspela ustvariti nekaj na slovenskem zelo redkega. Gre namreč za kratke zgodbe, ki sicer posegajo po dnevno aktualni tematiki, vendar pa kolumnistovo mnenje, komentar in "vsevednost" praviloma nadomeščajo z zgovorno fabulo in univerzalnim sporočilom.

Diskretni šarm Lainščkovega pogleda izza kavarniškega omizja, za katerim so časopisnice zvečina tudi nastale, bodo bralci lahko začutili tudi v tej knjigi, ki prinaša uredniški izbor iz prepolne avtorjeve skicirke." - Orlando Uršič

O avtorju:

Feri Lainšček, letnik 59, književnik iz šolskih učbenikov in antologij, dobitnik številnih prestižnih nagrad in priznanj, je svojo ustvarjalnost že zdavnaj pospremil s preprosto razlago, da pisateljevanje zanj ni poklic, niti poklicanost ali poslanstvo, temveč kratko malo način življenja. Tudi zaradi tega, verjetno, je njegova literatura zmeraj ostajala v duhu časa, si pridobivala številne bralce doma in v tujini, zlahka pa je prehajala tudi v druge medije. Kar štirje njegovi romani so doživeli filmsko priredbo, skoraj vsa njegova poezija je uglasbena, mnoga njegova dela za mlade pa so bila izvedena na gledaliških in lutkovnih odrih.

Iz vsebine:

Dan, ko bo prišel pesnik, za ženske v Kotu ne bo navaden dan

Zagotovo to jutro ni za volanom bolj mrzlovoljnega bitja kot je pisatelj, ki je moral vstati ob petih, da bo lahko ob osmih na oddaljeni podeželski šoli bral otrokom iz svoje nove knjige

Stari pisatelj je dobil pismo v modri ovojnici S.p.

Dijaki so pripravljeni in želijo vas videti

Bil je eden tistih zasanjanih pa tudi razvajenih pisateljev, ki ga vsakdanje in praktične reči niso nikoli vznemirjale

Moja starost vam pač ni na razpolago

O meni ne bo nihče napisal pesmi

Nekoč je urednikoval v veliki in svetli pisarni v zgornjem nadstropju, pred leti pa so ga preselili v pritličje v tesno zanemarjeno sobico z oknom brez razgleda

še ko zapreš njihovo knjigo, čutiš, kako trpijo

Ko mi predstavijo mladega literata sem v zadregi

Že nekaj let mi otroci prinašajo domov tvoje ime v čitankah, jaz pa se hvalim, da se poznava

Komu zvoni...

O AVTORJU